Direktor, ki si želi, da bi mu zmanjkalo posla

Organizacija The Ocean Cleanup, ki jo je pred desetletjem ustanovil Nizozemec Boyan Slat, deluje v devetih državah, v katerih je na vodne površine namestila skupno 20 tako imenovanih prestreznikov za odpadke (angleško interceptor).

Cilj neprofitne organizacije je do leta 2040 očistiti 90 odstotkov plastike, ki plava v svetovnih oceanih.

“Zakaj tega ne moremo očistiti?”

Kako se je vse skupaj začelo? S preprostim vprašanjem. Slat se je med počitnicami v Grčiji potapljal, a namesto da bi ga pozdravilo bogato morsko življenje, je moral najprej prečkati plaže, polne plastike, piše na spletni strani organizacije. Tudi v vodi ga je po navedbah na strani “obkrožalo več plastike kot rib”. Vprašal se je, zakaj tega ne moremo očistiti.

Slat je po povratku s počitnic začel preizkušati rešitve z uporabo manta vlečne mreže, ki je posebej zasnovana za zbiranje mikroplastike. Začel je snovati sistem, v katerem smeti ni potrebno pobirati, ampak same prihajajo na zbirališče.

Leta 2012 je na konferenci TEDxDelft predlagal stacionarni sistem zbiranja, ki bi s pomočjo morskih tokov plastične odpadke prinašal na zbirališče. Kot navaja na strani organizacije, sprva ni bilo večjega odziva, marca 2013 pa je video njegovega govora postal viralen in Slat je pritegnil pozornost svetovne javnosti.

Slat je leta 2015 postal najmlajši prejemnik nagrade Champion of the Earth, najvišjega okoljskega priznanja Združenih narodov, leta 2017 pa ga je med drugim revija Readers Digest izbrala za Evropejca leta.

Zbrani milijoni v razvoj

S pozornostjo je prišel tudi denar. Že leta 2013 je The Ocean Cleanup zbral 90 tisoč dolarjev prek platforme za množično financiranje. Leta 2017 pa je zbrala še 22 milijonov dolarjev. Med donatorji sta bila Marc Benioff, direktor podjetja Salesforce, in Peter Thiel, soustanovitelj podjetja PayPal, pa tudi podjetja, kot je korejski avtomobilski proizvajalec Kia, nizozemska vlada in drugi.

S podporo donatorjev in partnerjev je organizacija The Ocean Cleanup do zdaj razvila tri sisteme, ki delujejo kot velike plavajoče ovire za zbiranje plastike. Postopek izvedejo v štirih korakih: najprej s pomočjo naprednega računalniškega modeliranja določijo lokacije z največjo koncentracijo plastike, nato se namestijo sistemi za zbiranje, ki zajemajo plastiko. Ti delujejo kot nekakšen mobilni jez, ki ga na vsakem robu usmerja čoln. Medtem ko se smeti premikajo v smeri morskega toka, čolna sistem potiskata v nasprotno smer in zajemata smeti. Ko je zbiralnik poln, dajo plastiko na plovilo in jo prepeljejo na kopno, kjer se reciklira in ponovno uporabi.

Prvi sistem, ki je bil uveden leta 2018, po pisanju revije Time ni učinkovito zajemal plastike in se je sčasoma pokvaril. “To je bilo zelo neprijetno, vendar smo se veliko naučili,” je lani za revijo dejal Slat. Sledila je nova različica, ki uspešno opravlja svoje delo, a tudi sama ekipa ocenjuje, da bi za rešitev izziva onesnaženja oceanov potrebovali na stotine takih naprav.

Slatova ideja pa se ne konča pri čiščenju oceana. Raziskave organizacije kažejo, da je 80 odstotkov rečnega onesnaženja vezanega na tisoč rek. Ekipa je razvila pet različnih prestreznikov, ki naj bi ustrezali različnim profilom rek, z njihovo uporabo pa naj bi zaustavili tretjino plastike preden ta doseže oceane.

Ambiciozen in drag načrt

Eden od najbolj ambicioznih ciljev Bojana Slata je čiščenje največjega zbirališča plastike na svetu, znanega tudi kot Veliki pacifiški plašč smeti (Great Pacific Garbage Patch). Njegova površina je ocenjena na 1,6 milijona kvadratnih kilometrov, kar je trikratnik površine Francije.

The Ocean Cleanup zadnja tri leta čisti odpadno embalažo s tega območja, a je v tem času po poročanju Los Angeles Times odstranil le pol odstotka gmote odpadkov. Nekateri se sprašujejo, ali bodo stroški čiščenja presegli koristi. V organizaciji so prepričani, da to ne drži; lani so objavili oceno, da bi čiščenje lahko dokončali v desetih letih, stalo pa bi 7,5 milijarde dolarjev. Računalniški modeli pa so po navedbah organizacije pokazali, da bi bolj agresiven pristop lahko prinesel denarni prihranek; z delom bi končali v štirih letih, vse skupaj pa bi stalo štiri milijarde dolarjev.

Lani je Nizozemec napovedal, da bodo v letošnjem letu za leto dni prekinili z delom na oceanu, saj želijo izboljšati tehnično rešitev, ki bi jim omogočila hitrejše čiščenje. “Vložili bomo eno leto, da bi jih prihranili pet,“ je za Time.com dejal Slat.

Kritiki opozarjajo, da do zdaj organizacija ni uresničevala svojih ciljev. Izziv je tudi vprašljiva učinkovitost sistema pri lovljenju mikroplastike, ki pa naj bi po raziskavah predstavljala kar 92 odstotkov plastike v oceanih.